Ko sem prvič slišal za izraz elektroerozija, se mi ni niti malo sanjalo, za kaj bi se tukaj šlo. Reč se mi se slišala kot nekaj iz fizike, kar nima veliko povezave s vsakdanjim življenjem. Šele kasneje, ko sem sodeloval pri enem projektu v industriji, sem spoznal, da gre za izjemno zanimivo tehnologijo, ki ima ogromen vpliv na natančnost obdelave kovin.
Prav spomnim se tistega projekta, kjer smo potrebovali izdelavo drobnega orodja, kjer klasične metode preprosto niso bile zadostne, saj niso bile dovolj natančne. Mojster v delavnici nam je takrat omenil, da bo tukaj potrebna elektroerozija za natančno obdelavo trdih jekel v orodjarstvu, ter ne bo šlo na noben drug način. Tedaj sem bil spet čisto zmeden, saj nisem vedel, za kaj sploh gre. Potem pa mi je razložil, da gre za postopek, kjer material odstranjujejo s pomočjo električnih praznitev. Tako ta deluje brez mehanskega pritiska, brez obrabe orodja na klasičen način.
Ko pa sem lahko videl stroj pri delu, sem bil resnično fasciniran. Kovino je obdeloval z neverjetno natančnostjo, do mikrometra. To mi je bilo res čisto noro. Vsaka poteza je bila popolna, kot da bi gledal kakšnega umetnika, ki riše, le da je tukaj namesto čopiča delovala elektroerozija, oziroma elektrika. To je tudi pomenilo, da so bili izdelki ponovljivi, oziroma da smo lahko izdelali več kosov, ki so bili identični, oziroma z zelo malimi odstopanji, praktično nevidni za oči.
Najbolj zanimivo pa mi je bilo to, da se z elektroerozijo lahko obdela tudi najtrša jekla, kjer druge metode odpovejo. Prav zaradi tega se uporablja v orodjarstvu, proizvodnji preciznih delov in celo v letalski industriji, za kar sem zvedel kasneje. Začel sem se namreč precej poglabljati v to tehnologijo, saj mi je postala res zanimiva.
Tako danes na to ne gledam več kot nekaj, kar ni praktično v vsakdanu, temveč kot pravi tehnološki napredek, saj gre res za nekaj neverjetnega.…