Imela sem dolgotrajno vezo, ko moški v kuhinji ni naredil čisto nič, zanj je bila kuhinja za ženske, tako sem morala vsak dan kuhati in delati po kuhinji, on pa nikoli. No z leti je najina veza propadla tudi zaradi drugih stvari in kar nekaj časa sem potem bila samska. To je bil čas, ko sem se dobesedno sprostila, nikogar nisem potrebovala, prav dobro sem se imela, kuhinja in delo v kuhinji sem ponovno vzljubila, ker sem si lahko pripravila, kar me je veselilo in me nihče ni komandiral.
Tako sem začela ustvarjati, začela sem se drugače prehranjevati, dobila sem druge navade in tako spet srečno živela. Potem pa mi je pot prekrižal moj sedanji mož, nisem se takoj prepustila ,ker sem imela en kup slabih spominov. En večer pa me je povabil k sebi domov in to je bil tisti klik, ko sem bila očarana. Kuhinja v katero sem stopila je dišala po jedeh, vse je bilo pripravljeno zame, lahko sem se samo usedla, čisto vse je naredil on. Bila sem očarana. Moški, kateremu kuhinja ni bila tuja.
Od takrat naprej je najina veza samo še rasla. Imela sva se prekrasno, zanj mu niti moja kuhinja ni bila tuja. Če je prespal pri meni, mi je zjutraj naredil zajtrk in skuhal kavo. Kako lepo mi je bilo to videti, kar pozabila sem na bivšega, ko mu je kuhinja bila samo za ženske.
Danes lahko rečem samo hvala bivšemu, da je bil takšne kot je bil, ker zaradi njega sem spoznala mojega princa, ki mu kuhinja ni tuja, on mi skuha vse, vso delo v hiši se deliva. Prav nič mu ni težko narediti in nikoli ni rekel, da so hišna opravila bolj ženska stvar, vedno je pripravljen pomagati. Tako je prej kuhinja zame bila strah in trepet, sedaj pa je spet prostor ljubezni. …